Naj te potolažim, s teboj ni nič narobe in tudi s tvojim mladičkom ne.

Počel(a) si točno to, kar počne večina skrbnikov – pričnejo z vajami brez, da bi najprej mladička naučili kako se umiriti, da se sploh lahko začne učiti.

Velik del težave je v tem, da večina pristopov uči predvsem to, kako psa trenirati, ne pa kako z njim zares živeti.

Fokus je pogosto na vajah, na poslušnosti, na hitrih rezultatih.

Pri vzgoji mladička ni bistvo v ukazih, ampak v tem, da se zna umiriti, se ob skrbniku počuti varno in ima zadovoljene osnovne potrebe – šele takrat se lahko uči.

Če dan za dnem le popravljamo in prekinjamo vedenje psa, je pogosto vedenje še slabše. Ne zato, ker bi bil pes trmast, ampak ker se ukvarjamo z napačnimi stvarmi.

Ko najprej poskrbiš za njegove potrebe, več umirjenosti, počitka in jasnosti, se spremeni tudi njegovo vedenje – lažje sodeluje, manj grize in laja ter se hitreje umiri tako na sprehodu kot doma.